V Sloveniji na področju komplementarne medicine ni raziskav in tudi vpogled v to, kam se po pomoč obračajo naši bolniki je premajhen. Zdravnik pogosto lahko le domneva, da bolnik obišče še homeopata, zeliščarja ali radiestezista in da uporablja različne diete, akupunkturo ali zdravilne masaže in meditacijo. Od bolnika podatkov pogosto ne dobi, ker med pregledom ne vpraša o uporabi drugačnih postopkov zdravljenja. Seveda pa lahko tudi bolnik zataji tak podatek, včasih celo v strahu kako bi to vplivalo na njegov odnos z osebnim zdravnikom.
A tudi v državah zahodnega sveta je teh podatkov še malo. Raziskave v Ameriki so pokazale, da je že leta 1990 33.8 % Američanov uporabljalo metode alternativne medicine, kot so akupunktura, kiropraktika ali različni pripravki (6). V letu 1997 je uporaba metod komplementarne medicine presegla 42 %. 12 % Američanov je uživalo zeliščne pripravke in 5 % megavitaminske pripravke. Če pogledamo še podatke o ljudeh s sladkorno boleznijo – 48 % jih poroča da ob zdravilih, ki jih predpiše zdravnik jemljejo tudi zdravila komplementarne medicine. Zaskrbljujoče je dejstvo, da le 40 % ljudi zdravniku pove, da uporabljajo še alternativne metode medicine.
Podatki o uporabi postopkov komplementarne medicine pri otrocih in mladostnikih so redki. Nekaj jih je zbranih za otroke s sladkorno boleznijo (SB), cistično fibrozo, rakom in kroničnimi jetrnimi ali ledvičnimi ter revmatskimi obolenji. Kar 30 % družin, ki ima otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1) posega še po drugih možnostih zdravljenja ob inzulinu.
Številni posamezniki se ne zavedajo nevarnosti sočasnega jemanja rastlinskih preparatov in zdravil, ki so jih dobili v bolnišnici ali ambulanti. Tako na primer ginseng lahko povzroči porast krvnega tlaka in srčnega utripa, hkrati pa v kombinaciji z warfarinskimi preparati zmanjša njihov učinek na strjevanje krvi. Grenka melona ima abortivni učinek, pri otrocih pa so njeni učinki lahko izjemno nevarni in se odsvetuje. Pogosto je količina učinkovine takih naravnih preparatov spremenljiva in z njo tudi učinki. Ko so na primer analizirali vsebnost ameriškega slamnika (ehinaceje) v 59 različnih preparatih so odkrili, da v 6 izdelkih učinkovine sploh ni bilo, v 39 primerih je bilo učinkovine več kot je bilo napisano na embalaži, pri preostalih izdelkih pa je količina približno ustrezala temu kar je napisal proizvajalec. Pogosto imajo lahko pripravki tudi dodatke strupenih snovi – kot so težke kovine, saj so nabrani ali vzgojeni v nečistem okolju. Podatki na embalaži so lahko nepopolni ali zavajajoči, ne seznanijo uporabnika z vsemi učinkovinami, ali pa podatkov o tem kaj smo kupili sploh ne dobimo.
Tako kot pri sodobni medicine bi si morali tudi pri uporabi zdravil in zdravilnih postopkov komplementarne medicine zastaviti nekaj vprašanj: