Peroralna zdravila (tablete)

Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 je od odkritja dalje temeljnega pomena upoštevanje zdravega življenjskega sloga, kamor uvrščamo zdravo prehrano in redno telesno dejavnost, kar strokovno imenujemo nefarmakološki ukrepi. Kadar ti ukrepi za vzdrževanje primernih vrednosti krvnega sladkorja ne zadostujejo več, je treba uvesti zdravljenje z zdravili. Običajno se prične z uvajanjem zdravil v obliki tablet, kar strokovno imenujemo peroralno zdravljenje. 
 

Vrste zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja v obliki tablet  

Poznamo več skupin zdravil v obliki tablet (peroralno zdravljenje), ki preko različnih načinov delovanja uravnajo krvni sladkor. Delujejo lahko na trebušno slinavko (da izloči več inzulina), na jetra (da se v njih prepreči čezmerno nastajanje sladkorja), na mišice (da se v njih porabi več sladkorja iz krvi), na ledvice (povečajo izločanje sladkorja iz krvi skozi ledvice v seč) ali na črevesje (zmanjšajo vsrkanje sladkorja iz črevesja po jedi). Neredko je pri posamezniku za doseganje ciljnih vrednosti krvnega sladkorja potrebno uvesti kombinacijo več zdravil z različnimi načini delovanja, ki se med seboj dopolnjujejo in posledično omogočajo boljši uspeh zdravljenja. 
 
Glavne skupine zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja v obliki tablet so:  
  1. Bigvanidi: predstavnik te skupine zdravil je metformin, ki je običajno zdravilo prvega izbora pri sladkorni bolezni tipa 2. Deluje preko zaviranja nastajanja sladkorja v jetrih, poleg tega pa omogoča hitrejši privzem sladkorja iz krvi v mišice.
  2. Spodbujevalci izločanja inzulina: spodbujajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Dolgodelujoči spodbujevalci izločanja inzulina (sulfonilsečnine) delujejo od 6 do 12 ur, zato jih je treba zaužiti 1-2× dnevno. Kratkodelujoči spodbujevalci izločanja inzulina (glinidi) delujejo krajši čas (nekaj ur), zato jih je treba zaužiti pred posameznim obrokom. Prednost spodbujevalcev izločanja inzulina je njihova učinkovitost pri uravnavanju vrednosti krvnega sladkorja; ena izmed slabosti je, da lahko privedejo do pojava prenizke vrednosti krvnega sladkorja (hipoglikemije).
  3. Zaviralci SGLT-2 (natrij-glukoza prenašalni sistem 2): delujejo preko zaviranja kanalčkov SGLT-2 v ledvicah, kar povzroči zavoro privzema sladkorja iz urina nazaj v kri in posledično do večjega izločanja glukoze s sečem. So novejša skupina zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Njihova prednost je učinkovito znižanje vrednosti krvnega sladkorja, slabost pa možen pojav neželenih učinkov zdravljenja (okužbe spolovil ali sečil).
  4. Zaviralci encima DPP-4 (dipeptidilpeptidaza 4): delujejo na sproščanje hormonov v črevesju po obroku hrane (strokovno imenovani inkretinski sistem). Ta sistem po hranjenju poveča izločanje inzulina in zmanjša izločanje glukagona, glavni hormon je GLP-1 (glukagonu podobni peptid-1). Delovanje GLP-1 zaustavi encim DPP-4, zato zaviralci encima DPP-4 ojačajo inkretinski odgovor po zaužitem obroku hrane in na ta način uravnavajo krvni sladkor. Njihova prednost je, da ne povzročajo prenizkih vrednosti krvnega sladkorja (hipoglikemije), saj njihovo delovanje ob normalnih vrednostih krvnega sladkorja preneha.
  5. Zaviralci glukozidaze alfa: so skupina zdravil, ki se v zadnjih letih v klinični praksi vse manj uporabljajo. Delujejo preko povečanja privzema sladkorja v črevesju po zaužitju hrane in tako znižajo raven krvnega sladkorja po obroku. 
Predstavniki zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja v obliki tablet in njihove glavne značilnosti  so prikazane v spodnji preglednici.

*prenizka raven sladkorja v krvi

Ob uvedbi novega zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja zdravnik poda navodila glede odmerjanja zdravila ter pojasni način delovanja zdravila. Pogosto je ob uvedbi novega zdravila potrebna tudi napotitev na izobraževanje glede sladkorne bolezni (edukacija) k za to specializirani medicinski sestri ali celo izvajanje meritev krvnega sladkorja v domačem okolju. Za doseganje čim boljše urejenosti sladkorne bolezni je smiselno upoštevati navodila zdravnika in medicinske sestre, ki sodelujeta pri obravnavi sladkorne bolezni. Pomembno je tudi, da si posameznik zapomni ali napiše, katera zdravila redno prejema in seznam vedno nosi s seboj.

Viri:
  • asist. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. int., UKC Ljubljana

Preverite svoje znanje:

Sladkorno bolezen tipa 2 vedno zdravimo s tabletami, ki nam jih predpiše zdravnik.
Čestitamo, vaš odgovor je pravilen.
Vaš odgovor je žal napačen. Pravilen odgovor se nahaja tukaj.

Če želite v celoti preveriti svoje znanje o sladkorni bolezni, izpolnite kviz