Pegasti badelj

PEGASTI BADELJ sodi v skupino aster, ki vključuje tudi marjetice. Raste v severni Ameriki in doseže tudi višino 2 do 3 metrov.

Če prelomimo list izloča mlečno tekočino, ima rožnate cvetove. Učinkovine najdemo v listih, semenih in cvetu.

V medicinske namene so ga uporabljali že stari Grki in Rimljani predvsem pri okvari jeter – akutni in kronični hepatitis, alkoholno pogojena ciroza, zastrupitev z mušnico, vplival naj bi na menstrualni cikel, zmanjševal inzulinsko rezistenco. Vsebuje silymarin, ki je sestavljen iz treh učinkovin – silybina, silychristina ter silidianina.

Na jetrih naj bi preprečeval vezavo hepatotoksičnih snovi na membranske celične receptorje, zmanjševal naj bi oksidacijo glutationa ter zniževal nivo prostih radikalov, skratka deluje kot celični protektor.

Povzroči lahko drisko, šibkost in potenje.

V raziskavah pri okvari jeter zaradi virusne okužbe ali alkohola, žal niso dokazali zmanjšane umrljivosti. Zanimiva je bila 1 leto trajajoča raziskava pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in cirozo, ki so jemali placebo ali 300 mg silymarina. Dokazali so padec sladkorja na tešče in tudi preko dneva, znižanje HbA1c, potrebovali so manj inzulina. Podoben učinek so dokazali tudi pri ljudeh s SBT2, ki so jemali metformin ali glibenklamid in še niso uporabljali inzulina. Vendar pa je število raziskav omejeno in se te učinkovine ne priporoča v rutinski uporabi pri SBT2 ali hepatitisih.

Viri: