Plavanje

Plavanje je aerobna aktivnost, predvsem ko gre za daljše razdalje, kajti takrat kot vir energije uporabljamo maščobe in ogljikove hidrate. Poraba ogljikovih hidratov pa se povečuje vzporedno z intenzivnostjo plavanja. Kratki šprinti (100 m in manj) so vezani na anaerobno porabo energije.Za nadzor nad krvnim sladkorjem je pomembno načrtovanje treninga – intenzivnost in trajanje, krvni sladkor pred treningom, zaloga inzulina v telesu.

Kratkotrajno intenzivno plavanje privede do sproščanja hormonov, zaradi česar lahko krvni sladkor naraste. Če je plavanje dolgotrajno, se porabi zaloga glikogena, poveča pa se občutljivost na inzulin, hipoglikemija po treningu je pogostejša. A hipoglikemij je lahko manj, če treniramo 3-4 ure po zadnjem odmerku inzulina ali uporabljamo črpalko in smo izklopili bazalne odmerke.

Napotki

• Injektor:
  – pri plavalnih šprintih minimalno prilagajamo režim vodenja sladkorne bolezni;
  – če plavamo več kot 30 minut, odmerke kratkodelujočih inzulinov pred obrokom zmanjšamo za 25-50 % ob upoštevanju, koliko ogljikovih hidratov smo zaužili in kako dolg bo trening;
  – pri obrokih po treningu lahko zmanjšamo odmerek inzulina za 10-30 %, če smo plavali dolgo časa;
  – če je bil plavalni trening dolg, moramo razmisliti še o znižanju večernega inzulina (srednjedolgoročni inzulin);
• Črpalka:
  – ker izklopimo črpalko, ni treba prilagajati režima ogljikovih hidratov, razen za zelo dolge treninge;
  – če opazimo, da nam kratkotrajno intenzivno plavanje poviša krvni sladkor, moramo dodati majhen bolus inzulina pred začetkom treninga;
  – pri intenzivnih plavalnih treningih zmanjšamo bolus za obroke za 10-30 % (za obroke 3-4 ure pred treningom);
  – če plavamo zelo dolgo, naj bazalni odmerki ostanejo zmanjšani za 10-25 % še več ur po treningu.
  – večinoma pojemo 10-30 h ogljikovih hidratov; če plavamo zjutraj, zaradi naravne inzulinske rezistence pojemo le 0-15 g ogljikovih hidratov;
  – kadar plavamo zvečer so potrebni prigrizki, da preprečimo nočno hipoglikemijo.