Guggul

GUGGUL raste v Indiji kot 3 m visoko drevo. Kadar poškodujemo skorjo, izloča rumenkasto gumijasto smolo, ki se uporablja v ajurvedski medicini že tisočletja.

Imel naj bi učinek na akne, debelost, artritis in povišane maščobe. Učinkovina je guggulsteron. Predvideva se, da se vpleta v produkcijo steroidov v jetrih in pospešuje razpad LDL holesterola, druga pa da poveča število receptorjev za LDL holesterol in s tem njegov razpad.

Pri debelosti njegov vpliv na presnovo pripisujejo temu, da spodbuja ščitnico k povečanemu delovanju. Pri srčnih boleznih naj bi bil ugoden njegov fibrinolitičen učinek (strjevanje krvi).

Tudi tokrat je najpogostejši stranski učinek s strani prebavil – redko blato, slabost, kolcanje, opisan je tudi izpuščaj in glavobol ter povečano nagnjenje h krvavitvam, opisan je njegov vpliv na sprožanje spontanih splavov, lahko se vpleta v delovanje nekaterih zdravil kot so propranolol in diltiazem, statine, blokatorje kalcijevih kanalčkov…

V raziskavah so preučevali predvsem njegov učinek na maščobe in tudi prikazali statistično pomemben padec holesterola, žal pa raziskave povečini niso bile dovolj natančno zasnovane. Kljub temu je guggul v Ameriki izredno popularen, na tržišču je tudi standardiziran pripravek guggulsterona, ki se ga uporablja pri povišanih maščobah v 75 ali 150 mg dnevnem odmerku.

Viri:
  • pripravila doc. dr. Nataša Bratina, dr. med., Pediatrična klinika v Ljubljani
  • Slika: Guggul