Piskavica

PISKAVICA je član skupine leguminosae, raste v Indiji, Egiptu in drugih delih bližnjega Vzhoda. Liste uživajo kot zelenjavo, učinkovina pa je skrita v semenih. Uporablja se tudi kot začimba v hrani ter izboljševalec okusa v hrani in tobaku, primeren je tudi kot pomožna snov v različnih zdravilih, saj jim izboljša okus. Izboljševal naj bi dojenje, a  tem ni uradnih zapisov ali raziskav.

V piskavici najdemo saponine in alkaloide, kot so trigonelini, gentianini in carpaini. Učinek na višino krvnega sladkorja pripisujejo predvsem vlakninam in izoleucinu.

Piskavica naj bi upočasnila praznjenje  želodca ter vsrkavanje sladkorja v prebavilih. Povečala naj bi tudi število inzulinskih receptorjev v eritrocitu ter izboljšala glukozni privzem in porabo v telesnih tkivih. Izoleucin, ki ga najdemo v semenih naj bi direktno spodbujal izločanje inzulina.
Opisani stranski učinki so prebavne težave z drisko in flatulenco (napihnjenost), pri nosečnicah pa lahko povzroči krčenje maternice in tako težave v nosečnosti, opisane so tudi alergije z piskanjem, rinorejo, povezane z vdihavanjem prahu semen. Ker piskavica vsebuje tudi kumarinske snovi lahko ojači učinek antikoagulantov.

Raziskav s piskavico je malo in največkrat gre za kratkotrajne raziskave z malo bolniki. V nekaterih takih raziskavah so kratkoročno dokazali padec krvnega sladkorja na tešče in po jedi ter znižanje HbA_1c. Druge raziskave takega učinka niso prikazale.