ŠENTJANŽEVKA raste na širokih področjih Kanade, ZDA in Evrope. Stari Grki so jo uporabljali za izganjanje zlih duhov.
Šentjanževka zraste do 1,5 m visoko in ima svetle cvetove, ki se uporabljajo v različne namene. Zdravili naj bi nespečnost, depresijo, pa tudi kot antivirusno in antibakterijsko zdravilo. Učinkovina je naphtodiantron, flavonoidi, floroglukinol, ki naj bi delovali preko zavore MAO (antidepresivni učinek), morda deluje tudi preko različnih nevrotransmiterjev kot so serotonin, dopamin, norepinefrin (spremeni njihov ponovni privzem).
Med stranskimi učinki je opisana fototoksičnost, težave pri spanju, s prebavili, anksioznost, poznani so tudi znaki abstinenčnega sindroma, če se ga nenadoma preneha uporabljati. Vpleta se v delovanje drugih zdravil – predvsem antidepresivov, digoksina, oralnih kontraceptivov, ciklosporina…
Preučuje se predvsem njen učinek na depresijo in ker je le-ta pogosto opisana pri ljudeh s sladkorno boleznijo seveda postaja zanimiv proizvod, ker je »naravno« pomagalo za razpoloženjske motnje. Kadar bolnik jemlje take preparate ga je treba opozoriti, da mora imeti na soncu ustrezna sončna očala ter da nikoli ne sme prekiniti z jemanjem zdravila naenkrat. Vedno pa je depresija resna zdravstvena težava, ki jo je potrebno obravnavati natančno in bolniku ponuditi vso potrebno terapijo.