Zdravila za sladkorno bolezen za injiciranje, ki niso inzulin

Inzulin je osnovno zdravilo za injiciranje, ki se uporablja pri sladkorni bolezni, vendar obstajajo še druga zdravila, ki jih je treba prav tako injicirati v podkožje in pomagajo pri zdravljenju.

Skupino zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, ki jih je treba aplicirati v podkožje obliki injekcij in niso inzulin, imenujemo agonisti receptorjev GLP-1, ki po zaužitju hrane delujejo na sproščanje hormonov v črevesju. Ta, strokovno imenovani inkretinski sistem po hranjenju poveča izločanje inzulina in zmanjša izločanje glukagona. Poleg tega tudi upočasnijo prehod hrane preko prebavnega trakta in zmanjšajo apetit in željo po hrani, kar običajno privede tudi do znižanja telesne mase (glejte Slika: Agonisti GLP-1 receptorjev). Glavni predstavnik inkretinskega sistema je GLP-1. Agonisti receptorjev GLP-1 delujejo podobno kot lastni GLP-1 oziroma podaljšajo njegovo delovanje. Tako se inkretinski odgovor po zaužitem obroku hrane ojača.

Glavna prednost te skupine zdravil je učinkovito uravnavanje krvnega sladkorja. Ob tem ne povzročajo prenizkih vrednosti krvnega sladkorja (hipoglikemije), saj njihovo delovanje ob normalnih vrednostih krvnega sladkorja preneha. Med najpogostejšimi neželenimi učinki so slabost, siljenje na bruhanje ali bruhanje in upočasnjena prebava. Neželeni učinki so najbolj izraziti ob uvedbi zdravila in sčasoma izzvenijo, omili jih tudi postopna titracija odmerka zdravila. Eden redkih zapletov ob zdravljenju z agonisti GLP-1 receptorjev je lahko vnetje trebušne slinavke.

Običajno se zdravilo iz te skupine uvede, ko kombinacija dveh zdravil v obliki tablet ne zadostuje za uravnavanje krvnega sladkorja. Glede na omejitve predpisovanja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se agonisti receptorjev GLP-1 lahko uvedejo pri prekomerno prehranjenih posameznikih, ko indeks telesne mase znaša 30 kg/m2 ali več. Ob uvedbi zdravila iz te skupine je treba opraviti ustrezno izobraževanje o aplikacijah zdravila, kjer posamezniki prejmejo tudi navodila glede primerne prehrane.

Odmerjanje agonistov receptorjev GLP-1 je različno in je odvisno od posameznega predstavnika zdravil; aplicirati jih je treba 1-2× dnevno (eksenatid, liraglutid, liksisenatid), novejše predstavnike se aplicira 1× tedensko (dulaglutid, semaglutid). Zdravilo se aplicira pod kožo na trebuhu. Injekcijska mesta je treba ob vsaki aplikaciji redno menjati.

Pomembno:
Če se ob zdravljenju z agonisti GLP-1 receptorjev v kombinaciji z drugimi zdravili za urejanje krvnega sladkorja pojavljajo prenizke vrednosti krvnega sladkorja (hipoglikemija), je treba o tem obvestiti zdravnika, saj bo najverjetneje potrebna prilagoditev zdravljenja sladkorne bolezni.

Viri:
  • asist. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. int., UKC Ljubljana

Preverite svoje znanje:

Vrsto zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 in način njihovega odmerjanja določi zdravnik, ki izbira med več možnostmi ter svojo izbiro prilagaja potrebam posameznika.
Čestitamo, vaš odgovor je pravilen.
Vaš odgovor je žal napačen. Pravilen odgovor se nahaja tukaj.

Če želite v celoti preveriti svoje znanje o sladkorni bolezni, izpolnite kviz