Vanadij

VANADIJ je kemijski element, ki ga najdemo v telesu v sledovih, je sestavni del začimb in živil – črni poper, koprc, gobe, špinača, določene ribe, kosmiči, sončnično seme, vino in pivo. ime vanadij je dobil zaradi izredno lepe barve vanadijeve soli, pomeni pa švedsko boginjo lepote, užitka in mladosti.

Vanadij se je uporabljal pri povišanih maščobah, srčnih obolenjih, v prevenciji rakavih obolenj. Uporabljali so ga tudi »bodybuilderji«, a brez kakršnegakoli dokazanega učinka. Uporablja se tudi pri sladkorni bolezni.

Dnevni odmerek vanadija naj bi bil med 6 in 18 mikrogrami dnevno. Vanadij naj bi se vključeval v inzulinske signalne poti deloma naj bi povzročal inzulinu podoben učinek (inzulinski mimetik), pri živalih je v raziskavah znižal inzulinsko rezistenco in povzročil padec krvnega sladkorja.

Med stranske učinke štejemo drisko, trebušne krče, slabost in flatulenco – napihnjenost. Opisana je tudi zelenkasta obarvanost jezike, utrujenost in nevrološke okvare. Pazljivost je potrebna pri hkratni uporabi digitalisa ter antikoagulantni terapiji.

Raziskav je izredno malo in so kratkotrajne. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je znana dvotedenska raziskava, ki je prikazala padec sladkorja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 je znanih več raziskav – v nekaj tedenskem jemanju vanadij sulfata so prikazali padec krvnega sladkorja in HbA_1c, učinek je bil odvisen od odmerka zdravila. V celoti raziskave niso vključile niti 40 posameznikov!

Ker ima teratogen učinek se odsvetuje njegova uporaba pri nosečnicah. Potrebno je opozoriti, da so v raziskavah posegali po odmerkih, ki so bili dvajsetkrat nad dnevnim priporočenim vnosom! Ker gre za kemični element z veliko toksičnostjo – strupenostjo njegove uporabe ne smemo priporočati.